Evropska centralna banka brez sprememb, opozarja na višje cene energije

Evropska centralna banka (ECB) je po pričakovanjih obrestne mere tudi tokrat pustila nespremenjene. Ob tem je znižala napoved rasti in zvišala napoved inflacije ter opozorila na negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Tudi po današnji seji je tako depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, ostala pri dveh odstotkih. Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja ostaja pri 2,15 odstotka, obrestna mera mejnega depozita pa pri 2,4 odstotka.

“Vojna na Bližnjem vzhodu je znatno povečala negotovost napovedi, kar ustvarja tveganja za rast inflacije in tveganja za gospodarsko rast. Zaradi višjih cen energije bo imela pomemben vpliv na kratkoročno inflacijo. Njene srednjeročne posledice bodo odvisne tako od intenzivnosti in trajanja konflikta kot od tega, kako cene energije vplivajo na potrošniške cene in gospodarstvo,” so pri ECB zapisali v izjavi za javnost.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na tiskovni konferenci po zasedanju dejala, da je bila odločitev guvernerjev bank Eurosistema soglasna. Druge letošnje seje sveta ECB v Frankfurtu se je prvič kot guverner Banke Slovenije udeležil Primož Dolenc.

V znamenju vojne

Lagarde je na tiskovni konferenci dejala, da je vojna na Bližnjem vzhodu tveganje za slabšo rast evropskega gospodarstva. “Dolgotrajna vojna bi lahko še bolj in dlje, kot se trenutno pričakuje, zvišala cene energije ter zmanjšala zaupanje,” je dejala. K temu po njenih besedah dodajajo tudi druge geopolitične napetosti, pri čemer je izpostavila vojno v Ukrajini.

Obenem bi lahko visoki izdatki za obrambo in infrastrukturo ter uvajanje novih digitalnih tehnologij prispevale k višji rasti, kot trenutno predvideno. Lagarde poziva tudi k sprejetju zakonodaje za uvedbo digitalnega evra in poenotenju pravil znotraj skupnega trga, kar bi prav tako spodbudilo rast.

Po drugi strani je pri inflaciji tveganje predvsem za višjo rast cen, zlasti kratkoročno. Poleg vojne bi k višji inflaciji lahko prispevale tudi trgovinske napetosti. Inflacija bi bila nižja, če bi bile ekonomske posledice vojne bolj kratkotrajne, kot se pričakuje.

Pri centralni banki so zapisali, da je Svet ECB v dobrem položaju za obvladovanje negotovosti. “Inflacija je bila okoli ciljne ravni dveh odstotkov, dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so dobro zasidrana, gospodarstvo pa je v zadnjih četrtletjih pokazalo odpornost.”

Višja inflacija, nižja rast

V napovedi inflacijskih gibanj uradniki ECB sedaj pričakujejo višjo inflacijo, kot so jo napovedovali decembra, in sicer zaradi krize na Bližnjem vzhodu. V osnovnem scenariju naj bi inflacija v letu 2026 v povprečju znašala 2,6 odstotka, v letu 2027 dva odstotka in 2,1 odstotka v letu 2028. Inflacija je bila popravljena navzgor zlasti za letošnje leto, so dejali.

Tudi za inflacijo, ki ne vključuje cen hrane in energije, so tokrat napovedi višje kot decembra. ECB napoveduje povprečno 2,3 odstotka letos, 2,2 odstotka leta 2027 in 2,1 odstotka leta 2028. Napoved je višja, ker pričakujejo, da se bodo višje cene energije odrazile tudi v rasti cen drugih dobrin, ne le hrane in energije.

Medtem ECB napoveduje nižjo gospodarsko rast. Po oceni banke bo gospodarska rast letos v povprečju znašala 0,9 odstotka, v letu 2027 1,3 odstotka in v letu 2028 1,4 odstotka. To je popravek navzdol, zlasti za letos, kar odraža globalne učinke vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje, so dejali pri ECB.

Analitiki banke so pripravili tudi ilustrativne scenarije o vplivu bližnjevzhodne krize na inflacijo in rast v območju z evrom. “Analiza scenarijev kaže, da bi dolgotrajne motnje v oskrbi z nafto in plinom povzročile inflacijo nad osnovnimi projekcijami in rast pod njimi. Posledice za srednjeročno inflacijo so ključno odvisne od obsega posrednih in sekundarnih učinkov močnejšega in trajnejšega energetskega šoka,” pravijo pri ECB.

Brez posegov tudi drugod

Tudi druge večje centralne banke ta teden niso posegale v denarno politiko. Britanska centralna banka (Bank of England) je po pričakovanjih pustila ključno obrestno mero nespremenjeno pri 3,75 odstotka, so sporočili po današnji seji.

Enako sta se v sredo oziroma danes odločili ameriška in japonska centralna banka.